Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost na območju občin Ruše, Selnica ob Dravi in Lovrenc na Pohorju
V začetku novembra smo z objavo javnega poziva tudi uradno pričeli s postopki za ustanovitev Lokalne akcijske skupine (LAS) na področju občin Ruše, Selnica ob Dravi in Lovrenc na Pohorju. V Občini Ruše je LAS popolnoma nov projekt, saj na našem območju doslej ni delovala nobena lokalna akcijska skupina, je pa bila v občini Selnica ob Dravi v obdobju 2007–2013 ustanovljena in aktivna LAS Jabolko.
2014–2020
|
V novem obdobju 2014–2020 so se župani občin Ruše, Selnica ob Dravi in Lovrenc na Pohorju dogovorili, da se bodo vse tri občine na podlagi bogate skupne zgodovine in tradicije povezale v skupni LAS. Ta iniciativna skupina se je odločila poimenovati LAS po reki, ki nas že od vekomaj povezuje, tako je skupni projekt dobil ime LAS DRAVA.
|
Zgodovina in izvor LAS
Lokalne akcijske skupine se ustanavljajo po načelih pristopa LEADER, ki v EU živi že od leta 1991. Takrat je Evropska komisija z namenom pospeševanja lokalnega razvoja omogočila podeželskim skupnostim vključevanje lokalnih partnerjev v oblikovanje razvoja njihovega območja. Kratica LEADER izhaja iz francoskega poimenovanja Liaison Entre Actions de Développement de l'Économie Rurale in predstavlja način lokalnega razvoja, ki vsem lokalnim akterjem omogoča, da sodelujejo pri razvoju domačega območja z uporabo lastnih razvojnih potencialov. Pristop LEADER je pritegnil veliko zanimanja in je v naslednjih letih pričel vključevati tudi urbane in obalne skupnosti. Za ta razširjeni koncept se je razvil izraz Community-Led Local Development (CLLD), kar v slovenščini označuje lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost. Osnovni cilji pristopa CLLD so izgradnja lokalnih zmogljivosti, izboljšanje zaposlenosti, razširjanje dejavnosti na podeželju, spodbujanje lokalnega razvoja, izboljšanje upravljanja na podeželskih območjih in širjenje inovativnosti. Na ravni celotne Evropske unije je trenutno delujočih preko 800 LAS-ov.
CLLD in LAS v Sloveniji
Slovenija je začela uveljavljati ta pristop s sprejetjem Programa razvoja podeželja 2007–2013, v katerem je postala upravičena do koriščenja sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).
Posebnost novega obdobja 2014–2020 je sprememba, ki je omogočila različnim lokalnim akcijskim skupinam, da izkoristijo polni potencial CLLD-pristopa na tak način, da je Strategija lokalnega razvoja (SLR) podprta iz več skladov, in sicer poleg omenjenega Kmetijskega EKSRP tudi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Podpora iz naslova EKSRP je osredotočena v peto težišče ukrepanja iz PRP 2014–2020, ki se glasi: »Zelena delovna mesta in skladen vzdržen razvoj podeželja, ki temelji na razvoju endogenih potencialov podeželja.« Podpora iz naslova ESRR je osredotočena na peto prednostno naložbo v okviru devete prednostne osi OP EKP 2014–2020 – »Vlaganja v okviru strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost«.
Posebnost novega obdobja 2014–2020 je sprememba, ki je omogočila različnim lokalnim akcijskim skupinam, da izkoristijo polni potencial CLLD-pristopa na tak način, da je Strategija lokalnega razvoja (SLR) podprta iz več skladov, in sicer poleg omenjenega Kmetijskega EKSRP tudi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Podpora iz naslova EKSRP je osredotočena v peto težišče ukrepanja iz PRP 2014–2020, ki se glasi: »Zelena delovna mesta in skladen vzdržen razvoj podeželja, ki temelji na razvoju endogenih potencialov podeželja.« Podpora iz naslova ESRR je osredotočena na peto prednostno naložbo v okviru devete prednostne osi OP EKP 2014–2020 – »Vlaganja v okviru strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost«.
Namen in priprava delovanja LAS
Slovenija je začela uveljavljati ta pristop s sprejetjem Programa razvoja podeželja 2007–2013, v katerem je postala upravičena do koriščenja sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).
Posebnost novega obdobja 2014–2020 je sprememba, ki je omogočila različnim lokalnim akcijskim skupinam, da izkoristijo polni potencial CLLD-pristopa na tak način, da je Strategija lokalnega razvoja (SLR) podprta iz več skladov, in sicer poleg omenjenega Kmetijskega EKSRP tudi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Podpora iz naslova EKSRP je osredotočena v peto težišče ukrepanja iz PRP 2014–2020, ki se glasi: »Zelena delovna mesta in skladen vzdržen razvoj podeželja, ki temelji na razvoju endogenih potencialov podeželja.« Podpora iz naslova ESRR je osredotočena na peto prednostno naložbo v okviru devete prednostne osi OP EKP 2014–2020 – »Vlaganja v okviru strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost«.
Posebnost novega obdobja 2014–2020 je sprememba, ki je omogočila različnim lokalnim akcijskim skupinam, da izkoristijo polni potencial CLLD-pristopa na tak način, da je Strategija lokalnega razvoja (SLR) podprta iz več skladov, in sicer poleg omenjenega Kmetijskega EKSRP tudi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Podpora iz naslova EKSRP je osredotočena v peto težišče ukrepanja iz PRP 2014–2020, ki se glasi: »Zelena delovna mesta in skladen vzdržen razvoj podeželja, ki temelji na razvoju endogenih potencialov podeželja.« Podpora iz naslova ESRR je osredotočena na peto prednostno naložbo v okviru devete prednostne osi OP EKP 2014–2020 – »Vlaganja v okviru strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost«.
Ključne naloge LAS Drava so
|
|
|
Članstvo v LAS je prostovoljno, odprtega tipa in dostopno vsem pod enakimi pogoji. Vstop v partnerstvo LAS je odprt za vse tiste posameznike in organizacije, ki imajo željo aktivno sodelovati pri udejanjanju skupnega razvoja in sprejmejo pravila delovanja iz Uredbe CLLD. Vključitev v LAS tako predpostavlja odgovorno in aktivno delovanje v prid celostnemu in trajnostnemu razvoju območja. LAS sestavljajo člani s celotnega območja po načelu tripartitnosti, in sicer predstavniki javnega sektorja (občine, javni zavodi), gospodarskega sektorja (podjetja, d. o. o., s. p., zadruge, kmetije) in predstavniki civilne družbe (društva, iniciative, posamezniki). S sodelovanjem članov se združuje razpoložljive človeške in finančne vire vseh treh sektorjev za učinkovitejše delo in izvajanje projektov. Vsak od teh sektorjev ima svoje značilnosti in lahko tako prispeva k razvoju podeželja na drugačen način. Vstop v partnerstvo bo mogoč kadarkoli v obdobju delovanja LAS. Izvede se na osnovi izraženega namena s pristopno izjavo izjave za vstop v partnerstvo LAS DRAVA 2014–2020 in poznejšim podpisom pogodbe.
|
Kdo lahko
|
Pravice članov
|
Dolžnosti članov
|
|
|
Kaj bomo počeli v LAS?
Aktualna Uredba CLLD prepoznava štiri prioritetna področja, ki jih je treba upoštevati pri reševanju lokalnih razvojnih potreb:
V iniciativni skupini opažamo, ob upoštevanju navedenih prednostnih področij in po pregledu dobrih praks drugih LAS v Sloveniji ter EU, največ potenciala za doseganje ciljev predvsem v razvoju turizma z izkoriščanjem naravnih danosti in zelo bogate zgodovine našega okolja. Vse tri občine imamo kar nekaj skupnih strateških izhodišč, kot so velika stopnja pogozdenosti, obstoječe prometne povezave, reko Dravo in bogato skupno tradicijo. Turizem je lahko tista panoga, ki bo v največji meri upoštevala danosti in pokrila štiri strateške usmeritve uredbe CLLD, kar pa je zelo pomembno, saj bodo tudi SLR vrednotene prek tega. Predvsem aktivni oddih z rekreacijo v naravnem okolju je ena od najhitreje rastočih vej turizma, z ogromno potenciala, kar je tudi Republika Slovenija priznala v svojih strateških dokumentih za prihodno obdobje. Za primer lahko pogledamo k našim severnim sosedom na avstrijsko Štajersko, kjer ekonomska dejavnost, vezana zgolj na kolesarstvo, v regiji že obsega prek 100 milijonov EUR letnega prometa in predstavlja cca. 2.200 delovnih mest.
- ustvarjanje delovnih mest,
- razvoj osnovnih storitev,
- varstvo okolja in ohranjanje narave ter
- večja vključenost mladih, žensk in drugih ranljivih skupin.
V iniciativni skupini opažamo, ob upoštevanju navedenih prednostnih področij in po pregledu dobrih praks drugih LAS v Sloveniji ter EU, največ potenciala za doseganje ciljev predvsem v razvoju turizma z izkoriščanjem naravnih danosti in zelo bogate zgodovine našega okolja. Vse tri občine imamo kar nekaj skupnih strateških izhodišč, kot so velika stopnja pogozdenosti, obstoječe prometne povezave, reko Dravo in bogato skupno tradicijo. Turizem je lahko tista panoga, ki bo v največji meri upoštevala danosti in pokrila štiri strateške usmeritve uredbe CLLD, kar pa je zelo pomembno, saj bodo tudi SLR vrednotene prek tega. Predvsem aktivni oddih z rekreacijo v naravnem okolju je ena od najhitreje rastočih vej turizma, z ogromno potenciala, kar je tudi Republika Slovenija priznala v svojih strateških dokumentih za prihodno obdobje. Za primer lahko pogledamo k našim severnim sosedom na avstrijsko Štajersko, kjer ekonomska dejavnost, vezana zgolj na kolesarstvo, v regiji že obsega prek 100 milijonov EUR letnega prometa in predstavlja cca. 2.200 delovnih mest.
Kolikšen je finančni potencial LAS?
V obdobju 2007–2013 je bilo na območju Slovenije na voljo 33 milijonov evrov, po novem bo na voljo 96 milijonov evrov. V kmetijskem skladu čaka 52 milijonov evrov, v regionalnem 37 milijonov in ribiškem 6,6 milijona, toda slednjega bo zaradi vstopnih pogojev lahko koristilo le območje Posočja.
Naša LAS DRAVA bo na območju vseh treh občin na osnovi izračunov finančnega potenciala v prihodnjem obdobju lahko razpolagala s cca. 1,1 milijona evrov, kar bo predstavljalo sredstva za izvedbo pripravljalne podpore (20.000 €), pokritje stroškov za delovanje LAS (največ 20 %) in sofinanciranje operacij (projektov) v maksimalnem deležu 85 % upravičenih stroškov projekta. Novost novega obdobja je tudi pravilo, da se morajo sredstva iz obeh skladov EKSRP in ESRR porabiti na področju, kateremu po predpisanem izračunu (z upoštevanjem števila prebivalcev, površine, razvitosti …) tudi pripadajo.
Predviden finančni potencial sredstev za financiranje projektov LAS DRAVA po območjih:
Naša LAS DRAVA bo na območju vseh treh občin na osnovi izračunov finančnega potenciala v prihodnjem obdobju lahko razpolagala s cca. 1,1 milijona evrov, kar bo predstavljalo sredstva za izvedbo pripravljalne podpore (20.000 €), pokritje stroškov za delovanje LAS (največ 20 %) in sofinanciranje operacij (projektov) v maksimalnem deležu 85 % upravičenih stroškov projekta. Novost novega obdobja je tudi pravilo, da se morajo sredstva iz obeh skladov EKSRP in ESRR porabiti na področju, kateremu po predpisanem izračunu (z upoštevanjem števila prebivalcev, površine, razvitosti …) tudi pripadajo.
Predviden finančni potencial sredstev za financiranje projektov LAS DRAVA po območjih:
- RUŠE | 441.154 €
- SELNICA OB DRAVI | 263.237 €
- LOVRENC NA POHORJU | 210.486 €
Kako bodo potekale aktivnosti LAS?
Prvo obdobje delovanja se imenuje pripravljalno obdobje LAS, ki se je začelo z objavo javnega poziva za vstop v partnerstvo LAS DRAVA v novembru letos in se bo zaključilo z oddajo Strategije lokalnega razvoja za LAS DRAVA na Koordinacijski odbor CLLD, za kar je skrajni rok 31. januar 2016. V vmesnem obdobju bodo vse dejavnosti namenjene dvema ciljema – ustanovitvi partnerstva in snovanju strategije na osnovi prioritetnih področij, analize območja in predlogov projektov. Prva ključna točka pripravljalnega obdobja bo sklic ustanovne skupščine LAS, ki bo nekje v sredini januarja 2016 in zatem sprejem in oddaja SLR. Po oddaji SLR ima državni Koordinacijski odbor CLLD 6 mesecev časa za pregled in potrditev strategije, nakar lahko gremo v izvedbo. Po izkušnjah sodeč bo lahko prišlo do prvih izvajanj projektov nekje pozno jeseni v letu 2016.
Časovnica pripravljalnega obdobja LAS Drava
- Objava Javnega poziva za vzpostavitev in članstvo LAS – 12. nov. 2015
- Delavnice predstavitev po tematskih področij LAS – od 24. nov. do 3. dec. 2015
- Zbiranje pristopnih izjav in predlogov projektov – do 31. dec. 2015
- Podpis pogodb in ustanovna skupščina – okoli 20. jan. 2016 (poslana bodo vabila)
- Oddaja SLR za LAS DRAVA na Koordinacijski odbor CLLD – do 31. jan. 2016
- Nekje proti koncu meseca septembra 2016 bi se že lahko začeli izvajati prvi projekti.
Dodatne informacije
- Za vse dodatne informacije glede vzpostavitve LAS lahko pokličete ga. Dragomira Zelenik na telefonsko številko 02 460 50 80, na številko mobilnega telefona 040 314 377 ali pošljete e-sporočilo na egida.doo@siol.net.
- Pristopne izjave za vstop v LAS lahko posredujete na naslov Občina Ruše, Trg vstaje 11, 2342 Ruše ali na e-pošto: obcina@ruse.si.
- Več informacij o javnem pozivu in vstopu v partnerstvo najdete na spletni povezavi http://www.ruse.si/aktualno/novice/?id=915.
Slovarček za pomoč
- CLLD – Community-Led Local Development je pristop k razvoju podeželja, pri katerem lokalni partnerji, ki so v položaju, da identificirajo izzive in priložnosti lokalnega okolja izkoristijo lokalne potenciale, da skupaj izdelajo ter izvedejo strategije, ki bodo zadovoljile razvojne potrebe na tem območju.
- LAS – Lokalna akcijska skupina je skupina javnih in zasebnih subjektov, ki se združijo z namenom prepoznanja in aktiviranja lokalnih potencialov preko priprave skupne strategije in uresničevanja skupnih ciljev.
- SLR – Strategija lokalnega razvoja je dokument, kjer lokalni partnerji analizirajo svoje območje in prepoznajo lokalne potenciale, ki bodo omogočali dodano vrednost življenju na lokalnem območju z ohranjanjem obstoječih in ustvarjanjem novih poslovnih priložnosti.
- EKSRP –Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja financira programe razvoja podeželja s ciljem povečanja konkurenčnosti, zagotavljanja trajnostnega upravljanja naravnih virov, uravnoteženega razvoja podeželskih skupnosti, ustvarjanjem zaposlitvenih priložnosti in njihovim ohranjanjem.
- ESRR – Evropski sklad za regionalni razvoj je eden glavnih finančnih instrumentov evropske kohezijske politike. Namenjen je zmanjševanju razlik med stopnjami razvitosti evropskih regij in zaostanka v razvoju regij z najbolj omejenimi možnostmi.
- OP EKP 2014–2020 – Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 je strateški izvedbeni dokument, ki bo podlaga za črpanje 3,2 milijarde evrov razpoložljivih sredstev iz kohezijskih skladov v obdobju 2014–2020.
- PRP 2014–2020 – Program razvoja podeželja (PRP) je skupni programski dokument Slovenije in Evropske komisije, ki predstavlja programsko osnovo za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).
Besedilo: Tomi Prosnik
